Nekateri predmeti zaživijo in zasijejo šele ob svojem koncu. Kot ognjemet; najlepši je v trenutku uničenja…

Podobno je bilo z mojo skodelico.

Cankar je napisal črtico Skodelica kave. Moja skodelica nima kave. Ima pa špranjo, razpoko, vrzel… Lahko bi jo imenoval Skodelica s špranjico.

Kot naslov pogrošnega porniča. Sploh je ne bom poimenoval. Naj bo preprosto skodelica.
Idejo je podal gospod Toni, ki to počne že dlje časa; s strastjo in dodelano tehniko fotografira skodelice.

Nerad kradem in ponavljam tuje ideje, vendar se je ta prilika ponudila sama od sebe:
Razbil sem skodelico. Nehote, seveda. Običajno se maščujejo tako, da še ves teden pometaš drobce iz kotov in špranj. Ta ni bila taka. Razbila se je vzdolž na dve skoraj enaki polovici. Takoj, ko sem ju pobral in sestavil, je šinila ideja kako to lepo in pravilno razpoko fotografirati, da bo skodelica na videz cela in hkrati kazala svojo hibo.
To ni bila samo ideja.
To je bila MEGADIMENZIJA!  Škoda je v trenutku postala zanemarljiva.
Skodelico postavim na krožniček, vendar zadeva ni stabilna. Razmerje med podnožjem in odprtino je 1:1,6; pri višini skodelice 8,5cm to ne more stati. Tukaj je še ročajček, ki pripomore k rušenju ravnotežja. Čudim se, da je stala pokonci, ko je bila še cela. Morda zaradi kave…
Torej jo obrnem in primerno razmaknem, da bo skozi razpoko prepuščala dovolj svetlobe.
Mimogrede: 纤纤影视 Cankar je precej napisal o erotiki, ne samo o šalcah…in o kavi…in o materi…!
Skodelica stoji – sedaj stabilno – na krožničku. Položim jo na svetlobno mizo, ki prepušča svetlobo samo skozi luknjo v črnem papirju.
Kako se strokovno sliši »svetlobna miza«! Menda to res obstaja. V neizmernih dimenzijah in variantah…
Pri meni je svetlobna miza košček matiranega stekla, ki so mi ga podarili pri bližnjem steklarju. Oni rečejo jedkano steklo. Ni pomembno; važno je, da služi namenu.
Postavim, osvetlim (od spodaj); obrnjena skodelica se obnaša pričakovano: rjava zunanjost prepušča še dovolj svetlobe, napisi so čitljivi – čeprav so v italijanščini – razpoka se lepo belo sveti…, venda le, če ni podložena s krožničkom. Na krožničku, pa ne dobi dovolj svetlobe v svojo belo notranjost. Brez krožnička pa ni popolna.
Iz nuje se porodi MEGADIMENZIJA številka 2: krožniček mora prepustiti več svetlobe. Rabi luknjo, odprtino, karkoli, samo,da gre svetloba skozi.
Kjer je volja, tam je pot. Vzamem vrtalnik, primeren sveder za keramiko… in mi uspe.
Fotografiram in po ogledu rezultata si zaželim večje luknje v krožničku. Pomislim, da bo morda laže izvrtati tri manjše, kot eno veliko… Pri Sneguljčici je bilo podobno; vendar pa je tisto neka povsem druga zgodba…
Pri tretjem poskusu mi uspe. Ne pri tretji izvrtini, ampak pri tretjem krožničku.
Spomnim se, da je od nekdaj bilo v gospodinjstvu praviloma več krožnikov kot skodelic. 纤纤影视 pri meni je tako. Morda so bolj trpežni.
Zdaj so fotografije zadovoljive, vendar me nekaj ves čas moti: nenaravni položaj skodelice. Skodelica na mizi, niti na krožničku vendar ni poveznjena na glavo! Skodelico je potrebno postaviti v »normalen«, pokončni položaj; ostalo naj ostane.
Kot rečeno, pa skodelica zaradi nesrečnega razmerja v dimenzijah ne stoji sama na krožničku in jo je potrebno držati, podpreti…
Porodi se MEGADIMENZIJA številka 3: LEPLJENJE – tehnologija prihodnosti. Bel Termokril je kot nalašč za te stvari. Že marsikaj sem spojil z njim. Vendar se 纤纤影视 na tem področju lahko še vedno česa naučiš: suši se dlje kot najboljši pršut, med sušenjem ne mara vode in – bognedaj – mikrovalovke. Moker in kuhan ne drži nič! Zdaj vem. Znanje o lepljenju s Termokrilom bi zdaj lahko prodajal.
Skodelica pa – sedaj v normalnem položaju na krožničku – skozi dno ne prepušča dovolj svetlobe. Pri kavi to morda niti ni tako pomembno.
Krožniček že ima odprtino, skodelica pa jo še rabi.
Ponovim od Megadimenzije 2 dalje. Problem je vrtati v nekaj, kar je že razbito. Lahko se samo še bolj razbije. In se je. Kot bi vedelo. Spet lepljenje.
In ponavljam: vrtanje, lepljenje, fotografiranje, pa spet…
Če bom še kdaj fotografiral skodelice, bodo to vsekakor skodelice S KAVO in veliko penasto kupolo…!
Kakor rečejo v ameriških video spotih: ne počnite tega sami doma!