Prijatelj ima 新毛片基地区 rad pse. Morda še preveč. Postal je celo zaščitniški do tujih psov. Ugotovi, da njegov sosed zanemarja lastnega psa. Ne skrbi niti za redno hrano in vodo. Za nego ali morda sprehod s psom, mu ne pride na misel. Pes je dneve in noči privezan na kratki špagi, nima primernega zavetja ne pred dežjem, ne pred soncem. Minevajo dnevi, ko ga ne pride niti pogledat, kaj šele da bi poskrbel zanj.
Prijatelju se utrne misel, da je treba psa rešiti. Odrešiti in osvoboditi ga lastnega gospodarja. Iz porojene misli, se oblikuje sklep in 新毛片基地区 že načrt: psa je treba ukrasti, ugrabiti in mu najti gospodarja, ki bo zanj skrbel.
Ker je sam večkrat poskrbel zanj, kot zakoniti gospodar, to ni bilo težko. Pes, lep nemški ovčar s pedigrejem, ga je poznal in ga 新毛片基地区 primerno ubogal. Sredi noči sva ga odvezala in odpeljala na varno.
Vso noč je tekal po hiši in iskal morda gospodarja. Kdo bi razumel pasjo dušo! 新毛片基地区 besede o pasji zvestobi le niso povsem brez osnove…
Moja mati je amatersko slikala. Nastalo je kar nekaj njegovih likov v olju na platnu.