Čemaž v tempuri

Ni veliko divjih zeli, ki bi me tako pritegnile, kot me je prav čemaž. Nekaj zaradi okusa (česen mi je velikokrat premočan. Če ješ surovega, nekaj dni nisi za med ljudi…), nekaj 人猿泰山h版 zaradi vsestranske uporabnosti, nekaj morda 人猿泰山h版 zato, ker ga v parih minutah naberem za ves teden.
Z regratom ni tako enostavno. Še ko sem se odločil, da ga naberem za pošteno skledo solate, sem obupal že pri majhni skledici. Enostavno ga ne vidim, dokler nima velikih rumenih cvetov, ali morda že lučk…
Največkrat sem ga kupil na tržnici.
Je na čistem nabranu! je zatrjevala ženička z Dolenjske. Meni se je pa vedno zdelo, da diši po pasjem dreku. Morda 人猿泰山h版 zato, ker sem neštetokrat videl, kako ga ljudje nabirajo po mestnih parkih in zelenicah ob cesti.
Tokrat k večerji pripraviva čemaž v tempuri. Malo za zraven.
Testo z ledeno radensko, vroča ponev… Vesna prisega na keramiko, pa ne ugovarjam. Pomembni so rezultati!

This entry was posted in O kuhanju. Bookmark the permalink.

Komentiraj