pražena = način priprave, recept, tehnologija…
na žaru = osnovno sredstvo, anlagevermögen po Marxu…

Dolgo me je že matralo kako bi žar z vrta integriral s štedilnikom v kuhinji.
Tega ne poskušaš, ko moraš z mesom na žaru nahraniti deset do petnajst lačnih.
Danes je pa prilika, pa še vreme me prav sili k temu. Tisto malo jeter lahko v skrajnem slučaju prestavim v ponev…
Ploščo z žara položim na plinski štedilnik. Princip je popolnoma isti kot zunaj na vrtu. Očistim, segrejem,
ploščo kar dobro naoljim (če prav razumem, je tukaj bistvena razlika med praženjem in pečenjem na žaru; čebula ni relevantna),
narežem šalotko (izkaže se, da bi lahko vzel večjo, ali celo dve),
puranja jetra samo prepolovim po debelini in odstranim žilice,
plošča je dodobra segreta, zato se vse odvija precej hitro,
popražim, obračam z lopatico, točneje z dvema;
ugasnem plin, jetra pa umaknem na manj vroči del plošče in pokrijem s pokrovko,
strem nekaj zrn belega popra, dodam vejico rožmarina, nekaj listov žajblja,
sol, nekaj kapelj worcester omake, dve žlici belega vina,
pustim pokrito še nekaj minut,
flambiram s šilcem calvadosa,
serviram.
Od kar se spomnim imam k praženim jetrom najraje svež bel kruh.