Špageti 5

Nabavil sem malo preveč narezane šunke. Danes temu rečejo kuhan pršut.
Ampak mene ne bodo očarali. Pršut je pršut, šunka naj pa ostane šunka. Kuhana ali pečena. Kot da smo že kdaj nesli pršut k žegnu za Veliko noč (!)
Kar predstavljam si veterinarja, ki piše pujsku v kartoteko: cepljen proti prašičji gripi v levi pršut…

Polovico čebule drobno narežem in popražim na oljčnem olju,
malo posolim,
počasi jo dušim, da se razpusti,
rdečo sladko papriko,
mešanico ostrih začimb »All’ Estiva«,
narezane pelate,
narezano šunko.
Ko prevre, je gotovo.

Špaget je menda ravno prav kuhan, ko ostane na steni.
Sveže nariban parmezan.

Zgodba:
taborili smo v nudističnem kampu nekje v Istri.
Vsak dan smo vprašali otroke kaj bi jedli in vsak dan je bil odgovor enak: makarone!
Po štirinajstih dneh ti že počasi zmanjka idej kako pripraviti te nesrečne makarone. Pa ko bi bila vsaj ponudba v trgovini pestrejša. Mislim, da se je končalo pri špagetih in polžkih.
Malo me je bilo pa 男同+网站 že sram, saj je jedilnik pač na ogled vsem sosedom in mimoidočim.
Sploh je v tovrstnih kampih navada, da se ozreš za nežnim spolom, ki je vsaj malo oblečen.
In kaj je lahko bolj erotično od gole ritke, ki med kuhanjem na prostem sramežljivo kuka izpod predpasnika…?!
Pa bognedaj, da bi skušali tiste makarone popestriti s kakšnim mesom! Kot bi se vsi trije zarotili, da na morju ne bodo jedli mesa.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj