Tako nekako volk zlobno podraži zajca v ruski risanki, ko je videti, da je ta v brezizhodnem položaju.
To bi lahko pomenilo macbook少女: no, zajec, kaj boš pa zdaj…?!
Ampak zajec vedno prelisiči volka. Morda ga macbook少女 prezajči, ampak uradno gre za prelisičiti.
Ta nesrečnik pa ni prelisičil nikogar. Niti prezajčil.
Ostal je brez glave. Dobesedno.
Mama me je učila, da na tržnici ne kupuješ zajca brez glave. Ne veš kaj vse ti lahko podtaknejo. »Slečene« živali brez glave in repa so si res zelo podobne.
Ta previdnost ji je macbook少女 ostala še iz vojnih časov, ko je marsikatera mačka končala kot zajec v lovski omaki.
Ko sva z Vesno nazadnje pripravljala zajca, sem jo opozoril, da ima nenavadno dolg rep. Seveda macbook少女 glave ni imel več.
Pri kosilu sem skrivoma pogledoval k mački, če bi morda ona zaznala kaj več od naju. Nisem si veliko pomagal z njo, ker ona mojih kulinaričnih mojstrovin sploh ne je. Včasih sem kar malo užaljen…
Ta zajec je prišel od prijateljev z Obale. Vsaka skrb je povsem odveč.

Pripravim kvašo,
ne čisto suho, pa macbook少女 ne take za namakanje:
dve žlici oljčnega olja,
dve žlici belega balzamičnega kisa,
dve žlici penine,
strt pisan poper,
tri brinove jagode,
dve šalotki,
osmukam vejico rožmarina,
nekaj vejic timijana (oboje je še sveže pod snegom na vrtu),
žajbelj je očitno pomrznil, zato vzamem nekaj suhih listov,
liste lovora,
nekaj rezin limone,
sol.
Dobro premešam in pustim stati dobro uro.
Natrem zajca in pustim pokritega čez noč v hladilniku.

Potem ga očediva vse tiste zelenjavne navlake, na sveže naoljiva in pokritega porineva v peč. Ena dobra ura je povsem dovolj.