Ali kako sem ptičem kradel hrano.

Mesarju sem predstavil stisko ptičev v naravi in dobra duša mi je poklonil zajeten kos govejega loja. Namenil sem se pripraviti nekaj pogačic za zimsko prehrano teh nesrečnikov.
Dodatnih navodil nisem dobil in sem se zadeve lotil podobno, kot naredim ocvirke iz svinjskega špeha.
Med rezanjem odkrijem v velikem kosu maščobe nekakšen srčkast organ, še najbolj podoben jagnječji ledvički. Skrbno prerežem na tistem delu in med počasnim cvrtjem še posebej pazim nanj. Zadiši po telečji ledvični pečenki. Seveda ne začinim. Še vedno kuham predvsem za ptičke.
Kasneje na krožniku pa si dovolim sol in poper.
»Pečenka« je vrhunska in nekoliko omili celo slabo vest, da sem ptičkom nekaj odtegnil.
Nadaljujem s cvrtjem, pa se zadeva obnaša mimo pričakovanja. Goveja maščoba se ne razpusti tako kot svinjska. Dolijem nekaj vode, pokrijem s »hitro« pokrovko in prepustim visokemu pritisku.
V dveh urah razpadejo in se utekočinijo celo največji kosi.
Ko se nekoliko ohladi, dodam sončnično seme; nekaj jih ohladim v skodelicah, ostale ročno oblikujem v kroglice.

This slideshow requires JavaScript.