Namaz, kaj bi drugega. Ne vem, če ga je že kdo pripravil kot hruško lepe Helene…
Ostal ga je košček od večerje, ko je Vesna pripravila namaz. Ona to obvlada in malo mi je v tolažbo, da ne bom imel nadzora in kritike. Naredil ga bom zase.
Prvo srečanje z njim ni bilo ravno vzpodbudno in potem se ga dolgo nisem več pritaknil:
Veliko let nazaj sva bila s pokojno ženo povabljena k prijateljem na silvestrsko večerjo in gostiteljica, ki je hotela biti »in«, je za predjed pripravila avokado. Pravzaprav ga niti ni pripravila, ampak ga je samo ponudila. Kar tako, direktno iz štacune.
Pa ko bi bil vsaj zrel…
Ni šlo dol niti z maslom, niti z vsemi razpoložljivimi začimbami.
Malo smo ga strgali, malo smo se spogledovali…, in sklenili, da se raje prišparamo za svinjsko pečenko.

Če je zrelo, gre samo od sebe, takoj najdem vzporednico…
Trdo kuhano jajce, trikotnik topljenega sira, par centimetrov gorčice Estragon, sol, nekaj vrtljajev črnega popra.
Ko zmanjka lepih, celih tortilj, nasujem ves tisti drobir v namaz in pojem z žličko.
Za prvi poskus je vrhunsko.
Dobro bi bilo celo za predjed silvestrske večerje.