Riž z gamberi in gratiniranimi klapavicami

Ne morem reči rižota, ker se ne kuha skupaj. Vsaka jed je pripravljena posebej.
RIŽ: Dobro namočen, popražen na oljčnem olju, skuhan na zmernem ognju z dodatkom soli in ščepca žafranike, da ne bo bel kot pri Kitajcu.
GAMBERI (kozice po domače): V ponvi z oljčnim oljem popražim dva vzdolž prerezana stroka česna; z dobrim namenom, da ju kasneje izločim, vendar sta tako dobra, da ju pojem.
Dobro, kljub petku bom doma. Lucy Lucija naj se pa ne pritožuje. Zaradi svojega načina umivanja riti ima še hujši zadah.
Predno dodam gambere skušam doseči dantejevsko temperaturo; na hitro popražim, odvečno vodo hitro odlijem in jo kasneje z dodatkom belega vina spet prilijem, ostanek pa preko riža ob serviranju.
KLAPAVICE: Vnaprej pripravim »polnenje«: sesekljam dva stroka česna in nekaj peteršilja, dodam oljčno olje, zeliščno sol (tisto, ki vsebuje timijan, rožmarin, lovor…), bele drobtine, strt bel poper;
pol žličke na školjko,
potresem z naribanim parmezanom;
(zaradi majhne količine) kar pod infra grelec v mikrovalovki, za tri minute.
ZRAVEN: Vsekakor nekaj belega, kar diši po morju.
RAKOVA POŠAST V OZADJU: Izdelal mi ga je bil najmlajši, ko je bil še majhen. Mi je hotel že takrat kaj sporočiti, ali je šlo le za simbol iz Zodiaka…?
Skrivnostna so pota Gospodova.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj