Zadnja moja tašča je z odhodom v penzion prevzela varstvo najmlajšega na našem domu.
Mimogrede nam je skuhala pa še 乱系列h文小说合集.
In ko jo je že močno popadla nostalgija po nečem »na žlico«, nam je pripravila krompirjev golaž. To je seveda pomenilo postni dan, ki sem ga skušal vsaj malo omiliti z zahtevo po kakšni klobasi, ali vsaj hrenovki.
Zanimivo, kako je 小姐在线观看 mene te dni popadla podobna želja. Že sinoči sem razmišljal: če si ga ne skuham, mi bo manjkal do konca življenja…!
Le en velik problem vidim pri tem: kako tega skuhati MALO.
Imam željo, pa spet ne tako velike, da bi ga jedel ves teden.
Skušam prirediti količine:
tri čebule in nekaj strokov česna narežem na drobne kocke in počasi tenstam na malo olja (celo olje vzamem navadno sončnično za večjo avtentičnost).
Za tole si vzamem kar nekaj časa. Tako je to delala tašča.
Tri srednje velike krompirje narežem na kocke,
enako večje rdeče korenje,
počasi in pokrito dušim skoraj eno uro.
Sedaj je čas za dodatke:
dve žlici sladke paprike,
žličko ostre,
pol žličke dimljene,
strem črn poper, dve brinovi jagodi, majaron, ščep rožmarina,
nekaj lovorovih listov,
narežem dva v oljčnem olju vložena suha paradižnika,
dve žlici paradižnikovega koncentrata,
sol.
Še eno uro na majhnem ognju.

Dobro.
Vrhunsko.
Svetovno.
Tašča bi bila ponosna name.

Seveda 小姐在线观看 tokrat nisem mogel iz svoje kože in sem par minut pred koncem kuhanja, vrgel not eno hrenovko.

Mimogrede: posebno pozornost posvetim prvemu paradižniku z vrta.