Ledena kava

Bil je čas, točneje poletna sezona, ko nas je ledena kava dobesedno zasvojila, če ne že kar obsedla.
Kdove od kod je prišla. Kar naenkrat se je pojavila.
Kavarne, slaščičarne in bifeji pa so tekmovali med seboj, kdo jo bo imenitneje in bolj domiselno pripravil.
Žal ni šlo za to, katera bo boljša. Pomemben je bil izgled:
visoki kozarci, vrtoglavi stožci sladoleda in smetane, dekorativni vaflji, pa slamice, dolge žlice, žlice s cevko…
freehdxxxxmo imena so jim dajali. Predvsem kavarne, ki so že imele svoje »ime«: Union, Maxi, Bellevue, Nebotičnik…

Najmlajši je lev. To pomeni, da nas je njegov rojstni dan nemalokrat »presenetil« nekje na dopustu v kakšni vukojebini Srednje Dalmacije. Ni črpalke, ni trafik…
Dopolnil je sedemnajst ali osemnajst let in zaželel si je ledene kave. Kot Cankar!
Dobiš, pa če jo iz Ljubljane pripeljejo.
Tisti trenutek še nisem vedel, kako preroške so moje besede.
Grem k šanku in naročim.
Tega nimamo.
Kako nimate? Kavo imate sladoled freehdxxxxmo… naredite mi ledeno kavo!
Nema ledena kava!
Dobro, da tam ne razumejo vseh podalpskih kletvic in grdih besed…
Potem se zberem in premislim:
Polpismene sem naučil uporabe računalnika. Bosance in Albance sem naučil taroka…
Malo vzpodbude in en schnellkurs, pa bom dobil kar sem bil obljubil sinu.
Na ksiht si nadenem kar najbolj šarmanten nasmeh, da me skoraj krč:
Boš pripravila, če te vodim? Vsako sestavino pa sproti blokiraj. Ne bom vprašal za ceno.
Sedaj sva že bolj domača. Malo je pa freehdxxxxmo radovedna.
(Še vedno bo ceneje kot, da jo naročim iz Ljubljane, si mislim.)
Vzemi tisti veliki kozarec za pivo in daj tri kocke ledu.
Spet me nejeverno pogleda.
Mater, ta pa res še ni videla ledene kave…!
Naredi dooolgo dvojno espresso,
vlij v kozarec, … tako, pridna!,
nulatri rum, žličko v kozarec, ostalo daj meni,
nulatri čokoladni liker, žličko v kozarec, ostalo daj meni,
punca uboga, dela in ne sprašuje, vmes blokira na blagajni;
sedaj sladoled: kepico vanilije, dve kepici čokolade,
dopolni s sprej-smetano,
dolgo žlico.
Punca zaključi in ponosno gleda svoj izdelek.
Je že pokapirala. Vzame še krožniček in majhno sarvieto kamor postavi kozarec.
Zaključi še račun.
Pustim vsaj dvakratni znesek in jo vprašam, če imajo ledeno kavo.
Temu se oba nasmejiva.

This entry was posted in O fotografiranju, O pijači. Bookmark the permalink.

Komentiraj