Čarobna piščal

Wolfgang je bil nedvomno genij.
Sem pa prepričan, da nikoli ni kuhal…

Asociacija se je porodila takoj, ko sem zavrtal prve luknje. Pet navpično, ena vodoravno, po vsej dolžini. Nisem niti računal, da bi to kdaj piskalo in frulilo.
Pripravim mesno maso:
drobno narezano čebulo popražim na oljčnem olju,
žlico sladke paprike,
žličko dimljene,
pol žličke ostre,
dodam meso in na hitro popražim,
vse kar sem izvlekel iz bučke drobno narežem,
strt črn poper,
mlet lovorov list,
sol,
eno uro dušenja na zmernem ognju.
Z malo ohlajeno napolnim bučko.
Tesno zavita v folijo odleži čez noč v hladilniku.
Polijem z oljem, dodam par krompirčkov in vejico rožmarina,
za eno uro v ogreto pečico; začnem z 200°C, potem spuščam do 150°C.
Svetovno!
Ne bi verjel koliko mesa je šlo v tisto pet navpično in ena vodoravno.
Sproti kapljam temno sojino omako. Mora biti slano.
Rožmarin na kifeljčarju hrusta kot suhe borove iglice.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj