Dovolj je, da postaviš dopoldansko kavico na neko drugo mizo, že se zgodi časovni preskok:
Tuzla v sedemdesetih,
Alijina kafana,
majhne nizke osem kotne mizice z zanimivimi lesenimi in kovinskimi intarzijami, še nižji stoli z blazinami,
“Šeherezada” v zlatih svilenih dimijah na pladnju prinese džezvico dišeče kave, filidžan, kocke sladkorja, zajeten kos ratluka in obvezen kozarec vode.
Še kaj bi naročil, samo, da pride (in odide)! še enkrat, vendar v Alijini kafani strežejo samo kavo…