Lublanski zrezek

Piščanca pripravim po posebnem postopku:
posolim pa popopram
pa pečen pršut pa Petit Vieux pa parmezan
prerežem pa pofilam
povaljam po prezlih (popaniram)
pogret puter polijem po plitki ponvi
pa pocvrem
priložim pol pomfrija pa pol praženega
pojem
pol pa popijem pol piksne pira…
Perfektno!

Do ljubljanskega zrezka imam poseben odnos:
jem ga samo doma.
Nekje v sedemdesetih sem si ga bil naročil Pri mačku doli ob Ljubljanici.
Tam so to znali pripraviti.
Včasih.
Zrezek je bil primerno velik, lepo zlatorumeno ocvrt…
Ko sem ga prerezal, je zadišalo – po crkovini!
Ne vem, kaj sem dobil v zamenjavo, vem pa, da ljubljanskega zrezka zunaj nisem več jedel.
Ne Pri mačku, ne kje drugje.

Lublana je bulana.
Lublana ma živalski vrt
Lublana ma učas cirkus
živalski vrt je zmeri
če ni cirkusa je dolgcajt.
(Pankrti)

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj