Ni mi cilj nizati recepte za filano papriko od I do XXI
Zgodi se samodejno.

Pri sosedovem Sosedu imajo slučajno primerne babure.
Na tržnico raje ne grem. Takoj me olupijo.

Imam čas, delam sistematično in s preudarkom:
operem in namočim skodelico riža,
meso začinim s soljo,
drobno sesekljam rezino dimljene slanine,
dodam žlico sladke, ščep dimljene in ščep ostre paprike,
črn poper strem skupaj s šetrajem in rožmarinom,
mlet lovorov list, ščep pimenta,
dobro premešam in pustim pokrito v posodi.
Na oljčnem olju karameliziram žlico sladkorja,
dve žlici sladke paprike,
dve žlici ostre moke,
na hitro prepražim, zalijem z narezanimi pelati,
dve žlici paradižnikovega koncentrata in
toliko vroče vode, da bodo paprike pokrite
tri lovorove liste,
pustim, da počasi vre.
Medtem z mesno maso napolnim paprike.
Po nasvetu mojstra Ivačiča: ko zavre, za eno uro prekinem kuhanje.
Potem nadaljujem poldrugo uro na zmernem ognju.
Drobno narezano čebulo in tanko narezan česen popražim na oljčnem olju,
zelo počasi dušim, da se oboje kar najbolj razpusti,
malo solim,
po potrebi dolivam že pripravljeno omako.
Ko dobro prevre, dolijem k preostali omaki.
Moja teorija:
naj se ohladi počasi – pri meni kar čez noč – da ima masa v papriki čas pocuzati še nekaj omake,
šele potem v hladilnik, oziroma zamrzovalnik.