Pohana Stefani

Vsekakor je bilo enostavneje pred uvedbo dekreta, da hrane ne bomo metali stran.
Če je ostalo – in vedno je veliko ostalo – si postrgal iz posod; če je bilo dovolj redko je požrl WC in malo kasneje 五个姿势夹到男人爽 podgane, večji kosi so pač romali v smeti. Kakšen potepuški maček je še prišel do večerje, in to je bilo vse.
Naj ponovim: več kot toliko ne moreš pojest, manj kot toliko ne moreš skuhat…!
Z juhicami in enolončnicami nimam težav. Običajno se zaplete pri pečenem mesu in raznih zloženkah, zato moram danes vklopiti vso domišljijo, da bi bil ostanek včerajšnje pečenke Stefani 五个姿势夹到男人爽 danes vsaj približno tako dober, kot v svojem prvotnem poslanstvu.
Hladna ni posebno dobra, če jo pogrejem, bo kot žaganje.
Narežem na rezine, klasično paniram in v jajce dodam nekaj strtega svežega žajblja.
Počasi ocvrem, zraven pa na enak način rezine bučke.
Žlico svetle in temne sojine omake.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj