V podnaslovu naj bo: nostalgična ledeno mrzla solata

Iti na morje je bilo v tistih časih yy直播 veliko bolj stresno, in teže dosegljivo kot danes.
Vsekakor je bilo povezano z velikimi pripravami, yy直播 odpovedovanji, pa naj je šlo za posameznika s štipendijo, za delavca z eno prvih plač, ali za mlado družino, ki še ni vedela kam pravzaprav vtakniti prigarani presežek…
Skromna večerja je bila največkrat postrežena kar na papirju iz štacune.
Nekaj paradižnikov, paprika, sol…
V najboljšem primeru škatla sardin.
O listu ali zobatcu takrat nismo niti sanjali. Tisto je prišlo veliko kasneje.
Če si v starem delu Pirana uspel najeti sobico s hladilnikom in lastnim tušem, si bil že velik frajer. Največkrat je bila pa možna le souporaba hišnega hladilnika, v katerem so ti velikodušno namenili eno izmed izpraznjenih poličk.
Zanimivo: to zahtevo smo uveljavljali, doma pa sploh nismo imeli hladilnika!
Ja, na morju so zahteve drugačne!
Tuši in WC-ji so bili zgodba zase. Včasih si imel občutek, da hodiš na WC v sosednjo hišo…

Večerja je podobna, le da ni postrežena na papirju.
Paradižnik mora biti hladen, vendar ga ne morem hraniti v hladilniku.
Lahko ga pa namesto na deščici, režem na velikem kosu ledu…