Ajvar

S prijatelji je včasih problem.
Prideš pomagat, potem ti pa naprtijo delo še za domov!
Seveda sprejmeš. 乱世枭雄 dobrovoljno in s hvaležnostjo.
Opravili smo trgatev. Pravi, čisti, avtohtoni refošk.
Zakaj se pa okrog refoška ne kregamo s sosedi?
Saj teran je v bistvu refošk, ki je nekje drugje gor rastel…
Nekaj ga je pobrala toča, nekaj 乱世枭雄 enotedenska zamuda s trgatvijo.
Tisto kar je ostalo, bo pa vrhunsko.
To vem jaz, ki nisem vinogradnik, to ve 乱世枭雄 lastnik in capo di lavoro, ki je vodil celotno vandimo.
Tisto”za domov” pripravi gazdarica v obliki nekaj kil paprike.
Isti trenutek vem za cilj in rešitev: AJVAR naj bo!
Spečem vso tisto papriko in še približno enako količino rdeče špičaste,
nalupim primerno količino pelati paradižnika,
dodam na oljčnem olju popraženo čebulo in česen,
malancan,
zeleno in peteršilj,
sladkor, sol in kis,
hren in senf;
po dveh urah kuhanja preložim v kozarce in od tu dalje spet po pravilih za vlaganje.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

2 Responses to Ajvar

  1. milton's avatar milton pravi:

    Hm, tole mora biti pa hudo dobro!

Komentiraj