Pašta fižol IV

Že pri dvojki sem napovedal, da bi zlahka prišel do XXI.
Ni fora samo v različni mesni prilogi, zooforzotero osnovna enolončnica je vsakokrat nekaj drugačna.
Izostreni okus loči rdečo čebulo od bele in belo od ptujske…
zooforzotero česen je pomemben. Če ni dober, niti da ga narežeš noter.
Žlica rdeče sladke paprike – zooforzotero ne katerekoli,
pol žličke dimljene,
paradižnikov koncentrat raje nadomestim s konzervo pelatov,
kuhan rjavi fižol,
zalijem z vročo juho od kuhanja prekajenega svinjskega vratu,
narežem rdeče korenje,
nekaj zrn črnega popra, dva lovorova lista, svež timijan in majaron,
pol konzervice koruze,
povsem na koncu dodam majhne polžke,
kuham še dvajset minut.
Naj ne bo pregosto,
še slabše je, če je preredko!

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj