Kakor je rekel Forest Gump: nikoli ne veš kaj boš dobil…

婷婷五月花 v tem je nekakšen čar in vznemirjenje.
Že to je nekaj, da vem, da so filane paprike.
Toda lahko so surovo, surove, kar sicer ni moja navada, ampak nikoli se ne ve…,
lahko so pokuhane in izločene iz omake, pa ni videti, ker so čiste in zelene;
polnjenje je lahko v celoti pretenstano in so pripravljene za pečenje…
Ogledujem, ugibam, odločim, da jih pripravim na “nešto između”:
pol piksne pelatov nekoliko premečkam,
dodam žlico paradižnikovega koncentrata,
žličko sladke paprike,
skupaj strem origano, timijan in črn poper,
sol;
prelijem preko paprik,
v pečico na 100°C,
po eni uri dodam nekaj kosov kuhanega krompirja in povišam na 175°C,
še eno uro.
Svetovno, vrhunsko…
Sploh me več ne zanima do katere faze so bile pripravljene.