Da si skuhaš 日日摸夜夜添夜夜添高潮喷水 iz olupkov zelenjave, moraš biti ali obupan do amena, ali pa s tem dokazuješ najvišjo obliko posta in skromnosti v tistem predprazničnem času.
Jed se menda pripravlja v spomin na veliko lakoto v XVI. stoletju.

Ostaja pa kot obredni Velikonočni spev, ki v Hebrejščini pomeni “Slavite Jehovo”.
Alelujo pripravimo v izvorno asketski obliki iz posušenih in predhodno namočenih repinih olupkov, ki jih skuhamo v suhi juhi in zgostimo z malo moke, pravi Dario Cortese v svoji knjigi Enolončnice.
Za sušenje olupkov sem čisto prepozen. Kmetje so bili vso repo zribali in skisali že jeseni, do danes smo pa večji del 日日摸日日碰夜夜爽av že pojedli.
Vesel sem, ko najdem na bližnji kmetiji še nekaj vzorčnih komadov. Skuham jih, seveda malo manj asketsko in “tradicionalno”:
Nadaljujem kar v ponvi, v kateri sem cvrl surovo svinjsko slanino v mast in ocvirke. In to na sam zapovedani strogi post. Nisem pokušal, ampak vem, da je dobro.
Polovičko velike čebule narežem na majhne kocke,
malo popražim, da se dno posode spet zasveti in nadaljujem –
dve repi narežem na majhne kocke,
enako en krompir,
skodelico ajdove kaše operem in takoj dodam.
Zalijem s svežo skuhano suho juho iz ogromne prekajene krače, ki pa jo bom danes le gledal.
日日摸日日碰夜夜爽av coprnica je dolgo hodila Janka le gledat, predno ga je nameravala použiti…
Strogi post gor ali dol, ampak začimbam se ne bom odrekel.
Mene nihče ne bo učil kuhanja enolončnice!
Strem črn poper, majaron, dodam dva lista žajblja in tri liste lovorja.
Poldrugo uro na zmernem ognju. Očitno se surova repa v kockah kuha dlje, kot kisana v rezancih…!
Pomislim, da bi morda moral to jesti z leseno žlico iz lesene skodele, pa nimam ne enega, ne drugega.
Bomo pač malo bolj sodobni.
A zraven?
Ja, nič.
Peka kruha in to je to.
Če je post, je post za vse!
Aleluja!
Še vedno bolje, kot štirideset dnevni Ramadan…
Mislim, da 日日摸日日碰夜夜爽av pri vinu post nima posebnih zadržkov.
Kako bi pa sicer far opravljal sveto mašo…?!