Točneje iz dveh zajčjih glav.

Prijatelji z Obale so nama prinesli zajca z dvema glavama.
Ne, ni bil dvoglavi zajec, kot orel iz heraldike nekaterih vzhodnih in južnih dežel.
Bil je samo zajec s svojo glavo, ki so ji bili priložili še eno, ker pri njih tega ne jedo.
Očitno smo žabarji bolj racionalni (ali pač bolj požrešni).
Pri zajcih pojemo glave in noge in še vse tisto vmes, pri žabah res da samo zadnje nogice, pri polžih pustimo samo hiške…

Na oljčnem olju popražim na kocke narezano rdečo čebulo
in nekaj strokov česna,
postopoma dodajam narezano rdeče in rumeno korenje, gomolj zelene, krompir,
zalijem z vrelo vodo,
vejico svežega rožmarina,
nekaj svežih listov žajblja,
lovorove liste, strt majaron, timijan in črn poper,
sol.
Proti koncu kuhanja (skupaj dve uri) zakuham cmočke iz ostre moke in enega jajca.
Za prilogo malo maslenega krompirja z drobtinami.
Z rdečim vinom imam v tem času težave.
Celo kletna temperatura presega sicer še spodobnih 16°C in moram malo improvizirati.
Še vedno bolje, kot hladilnik…!