Viseti čez, ali viseti dol, posameznikom očitno veliko pomeni…

Definicija “dobrega” dunajskega zrezka je bila za jedce in požeruhe običajno: šnicel, da visi čez krožnik…!
Seveda bo visel čez rob, če le krožnik ni prevelik, ko so ga bili povaljali med valjema s pet tonskim pritiskom, ali pa z mlatenjem spravili na debelino Vileda krpe.
Ljubitelji takšnega videza so celo štarije ocenjevali po kvadraturi šnicla.
Meni osebno pa za tiste “čez viseče” zrezke, dol visi. Meso naj ostane sočno in mehko, mislim, da je v tem ves point pohanja.
Eden od svakov je bil precej pregnan in poln nagajivih dovtipov. Še seks je znal obrniti na hec.
A veš zakaj ti stoji? Me vpraša.
Seveda ne vem.
Ker je prekratek, da bi dol visel.
Pa sva se oba smejala.

Danes si pripravim pohan svinjski vrat.
Parkrat ga tresknem s kuhinjskim kladivom, saj je odrezan na dobra dva centimetra debeline. Pazim pa, da ga ne izcedim.
Sol, kajenski poper, sveže jajce z bližnje kmetije, bele drobtine lastne izdelave.
Temu šniclu res ni treba, da bi kjerkoli visel čez, ali dol.