Nekatere stvari, predvsem pa nekatere jedi, res ne bi smele biti zelene.
Nekoč sem vprašal sestro zakaj njen sin ne jé solate.
O, saj bi jo, če ne bi bila zelena…!

Dve piščančji perutki, točneje: par pogonskih delov in par letalnih ali vzgonskih delov (zunanji, krmilni par, sem vrgel v župo in kasneje so ju odnesle vrane) in košček s prsnega dela sem bil pripravil prav v ta namen.
Neveliko rdečo čebulo narežem na kockice in počasi,
bolj dušim kot pražim na oljčnem olju,
dodam meso in dobre pol ure nadaljujem dušenje,
košček kože pečene slanine,
rdeče korenje narežem na ne pretanke kolutke,
manjši krompir enako,
sol,
strt črn poper,
nekaj lovorovih listov,
žličko pšeničnega zdroba,
tisto ključno: ves preostanek čemaževega masla (debela jedilna žlica, raje kar dve),
zalijem z vročo vodo in kuham še pol ure.
Na krožniku še žlička kisle smetane.
Parmezan?
Kvapavem…
Mogoče pa res malo. Za probat.

Zeleno, ki te hočem zeleno…

Piši: kupi zelene sarvete!