Makaronflajš

Račun, ki se (vsaj pri meni), velikokrat ne izzide.
Če se račun ne izzide, imamo ostanek.
Nič narobe. Od viška ne boli glava!

Ko čili ponucam, ostane carne. Včasih je pa obratno.
Zdaj pa ni več “carne”, ampak samo še ostanek surovega mletega mesa.
Surovo ne bo čakalo do ponedeljka.

Tri stroke česna narežem na mikroskopske rezine in na hitro popražim na olju,
ki ga odcedim s hudih rumenih feferonov,
dodam meso in ga dodobra prepražim,
narežem tri sušene paradižnike, žličko sladke paprike,
konzervo pelatov,
strt črn poper, sol, timijan, dva lovorova lista,
pol ure na zmernem ognju.
In potem spet večna dilema:
makaroni, rezanci, špageti…?
Ampak glede na naslov, je ne bi smelo biti!

Solatni preliv pripravim z majonezo,
oljčnim oljem,
jabolčnim kisom,
soljo in solatnimi zelišči in
strtim strokom česna, ki ga kasneje izločim;
glede na zaukazano distanco poldrugega metra,
bi ga morda lahko 东京热av pojedel…

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj