Skoraj.
Ko vidim palčke namesto pribora, seveda pomislim:
če ni tajsko, bo kitajsko, ali pa morda japonsko.
Vemo pa, da znajo še marsikje uživati v jedi z lesenimi palčkami, namesto kovinskega, ali bognedaj(!), plastičnega pribora…

Spomnim se, kako se je leta nazaj letalska družba Swiss Air hvalila in promovirala s sloganom:
Na naših letalih boste jedli s PRAVIM priborom.
Pa je 伦色情理伦片a片aaa毛 伦色情理伦片a片aaa毛 to minilo. Cena kerozina naredi svoje…!

Danes srečuješ podobne jedi na vseh kontinentih.
V času globalizacije je vse mogoče.

Zelenjavno juho, poudarjeno s šparglji, zakuham z riževimi rezanci.
Bučke in malancane ocvrem v pivskem testu,

malček pomfrija.
Ne vem sicer kakšen odnos imajo Japonci do francoskega krompirčka,
ampak jaz ostajam nevtralen in moja kuhinja ne pozna lokal-patriotizma.
Omaka za pomakanje:
surov rumenjak,
temna sojina omaka,
žlička oljčnega olja,
par kapljic limone.
Tako me je bil naučil mojster Takashi v daljnih sedemdesetih.
Dressing za solato smo pa že obdelali v eni prejšnjih lekcij. Nič se ni spremenilo.