Še nekaj let nazaj je pire pomenil pire iz krompirja in nobena dodatna razlaga ni bila več potrebna.
Danes, v času velike ozaveščenosti v kuhinji, množice predstavitev svetovnih mojstrov in medijskih tekmovanj, je to premalo.
Pirejev je vsaj toliko, kot znamo našteti gomoljev, korenin in začimbnic…
V hladilniku imam poln whipper sifon smetane, ki sem jo bil pripravi skupaj s sladoledom posebej za prvi po karantenski obisk vnukinje.
Izkaže se, da je prav uporabna za pire. Seveda je brez sladkorja.
Košček govejega bočnika popečem z vseh strani na vročem olju.
Medtem, ko počiva, pripravim zelenjavo:
rdečo čebulo narežem na kocke,
pol glavice mladega česna,
dva korenčka,
stebla zelene,
sol, strt zelen poper,
zalijem z jušno osnovo.
Eno uro pod pritiskom. Pod pritiskom se marsikdo omehča…
V skodelico pripravim žlico majoneze, žlico kisle smetane, hren iz tube, žličko belega balzamičnega kisa. Brez mešanja.
Omako samo odlijem iz lonca.