Imam dve prekli fižola, ki me s svojo pojavo in rastjo, spominja na nesrečnega Cenclja iz Prežihove črtice.

Dve “rundi” sem še nekaj obral, od takrat se pa samo še dela, da dela. Tri dni se nekaj sili in napenja, naredi tri centimetrske stroke, ki se četrti dan začnejo že sušiti.
O.K. Niso vsi Murkoti z dvajsetimi centimetri…!
Vseeno se odločim, da mu posvetim vso pozornost in tretma, kot se za literarne junake spodobi:
čebulo in česen dolgo tenstam na oljčnem olju, dodam nakockan krompir, predhodno blanširan fižol, svež timijan in majaron, strt črn poper, sol, dvajset minut kuhanja.
Fižolovo-krompirjeva juha par excellence.
Smetana?
Iz spoštovanja do tega prvinskega okusa jo opustim.