Nadaljujem v duhu sezone jabolk.
Pečem pito in razmišljam o jutrišnjem kosilu.

Ostal je kos govedine, ostala je omaka od dušenja te govedine, ostal je sok od naribanih jabolk, na drevesih je ostalo še vsaj sto kil jabolk…
Vsega ni mogoče pojesti. Točneje: ne bodo zdržala, ker je vse črvivo. Lansko leto so vsaj sršeni pomagali, letos jih pa ni. Očitno se jim je zamerilo, ker sem jih preganjal.

Meso narežem na tanke rezine, enako olupljeno jabolko,
pomešam kot karte: ena bela, ena rdeča, ena bela,…
Prelijem s sokom in z oljem in čez noč v hladilnik.

Sok z oljem odlijem in kasneje z žličko škroba in žličko soli reduciram v gosto omako, dodam še vso preostalo čežano s hrenom in precedim čez cedilo.
Meso z jabolki prestavim v steklen pekač in dodam omako od dušenja (težko rečem prelijem, ker se je zgostila v čvrsto želatino, maščobo na vrhu odstranim in zavržem),
pol ure pečem v pečici.
Medtem pripravim za skodelico praženega krompirja, s čebulo seveda.
Smetana s hrenom in ročka tiste omake zaokrožita celoten krožnik, da rdečine niti ne omenjam.