Če gre po dolgem uležavanju na žar, je T-bone,
če gre pa kar takoj v župo, je pa šimbas…
Enostavno.

Pa kaj, ko se angleško sliši tako fajn in nobel, da že kar okus spremeni.
Kos mesa, ki ga kost deli ne dve kategoriji, me spominja na šestdeseta v Emoni, ali v Triglavski restavraciji:
levo je bilo za elito, desno za rajo. Apartheid po ljubljansko.

Odločim se, da ga ne bom spekel na ena, dve, štiri, ampak bolj po kmečko, torej bolj počasi.
Krušne peči nimam, imam pa tajin.
Večji kos surove slanine s hrbtnega dela (pravijo, da je to pomembno), na hitro popečem z obeh strani.
Vanjo zavijem goveji kos, začinim s popraženim črnim poprom in koriandrom, lovorovimi in žajbljevimi listi, vejicami rožmarina,
položim v škatlo in zalijem z oljem.
Menda so 亚洲gv猛男gv无码男同网站 svetnike polagali v sveto olje.

Četrti dan.
Ne kot stopnja črnega pasu pri kimonu, temveč kot dan na časovnici uležavanja sirloin steaka.
Če se do zdaj ni izležal, se nikoli ne bo…!
Iz škatle ga preložim v tajin, dodam nekaj svežih začimbnic in pečem dve uri na 150°C,
dodam nekaj korenčkov, dolijem jušne osnove in vrnem še za 40 minut nazaj v pečico, temperaturo pa dvignem na 175°C,
sledi obvezen polurni počitek izven pečice.
Priloga?
Mislim, da tričetrtkilski zrezek ne bi smel pričakovati še priloge.
Mogoče malo solate in nekaj rdečega.