Lahko si glavni frajer, če imaš primerno orodje.
Odkar sem se navadil s termometrom meriti temperaturo olja in mesa,
ocvrtih jedi še nisem zajebal…

Časovni preskok nekam v osemdeseta:
V Močilniku na Vrhniki praznujemo preskok v Novo leto. Sceno in dramaturgijo popestrijo z velikim pršutom, ki ga ob pavzi med plesom obesijo visoko pod strešno konstrukcijo. Naloga je seveda povedati čim točnejšo razdaljo od parketa do pršuta.
Edi takoj poprime za štos.
Prjatu, a veš kdo tukaj postavlja pravila?
Seveda ne vem.
Tisti, ki ima meter! Se smehlja kot pečen maček in že vem kaj ima v mislih.
Greva ven, na mraz in na sneg.
Iz avta vzame tračni meter in ob stekleni steni pomeriva od ploščadi do visečega pršuta.
Predvidi 六间房直播大厅, da bo šlo za milimetre, v kolikor ne bo zmagovalni listek županov, ali vsaj enega od znanih krajanov Vrhnike.
Za mizo v trenutku ustanovi firmo Pršut d.o.o. in v ustanovni kapital prispevamo vsak za dva ali tri pristopne listke, na katere napišemo izmerjeno višino v različicah plus, minus par milimetrov.
Tako natančni “oceni” niso mogli ugovarjati.

Kadar pametnjakovičem v Parlamentu nekaj ni jasno, to poimenujejo kvadratura kroga.

Ne belo, ne rdeče, ne rose… Cviček!

Z malo znanja iz osnov geometrije moraš vedeti, da krog IMA svojo kvadraturo (površino, ploščino, izmero v kvadratnih nevemčem…!)