Pečena Hokaido bučka

Ali Never Ending bučke.
Pečene, kuhane, kuhane in pečene…

Prekmalu si to porezal. To so vendar Hokaido bučke in, ko so zrele, morajo biti oranžne…!
Sem bil okaran, ko je šla Vesna na vrt v inšpekcijo.
Pa sem se branil, da so bile čist fajn v omaki.
In, ker pri meni nič ne gre v nič, še tisti dve prekmalu obrani, spečem v ponvi.
Zgornja rezina s pecljem naj bi služila za indikator pečenosti, pa se izkaže za precej nezanesljivo. Ostajam pri preizkušeni metodi: videno, pečeno – ali pač ne…
Pri teh velikih količinah bučk in buč, se nehote spomnim Jožetove nagradne igre s cynarjem.
In pomislim: kaj dobim, ko mi bo pognala Hokaido buča zadaj ven…
Lexusa,
Hondo,
Mazdo ali Nissana,
mogoče Subaruja, Suzukija, ali Toyoto…?
Moški, ki bo rodil, dobi pol Fordove fabrike. とらぶるだいあり~しすた在线 to je za razmisliti…

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

Komentiraj