Dovolim se ga imenovati steak samo zato, ker je pripravljen kot steak,
čeprav je bil odrezan od stegna, kot čisto navaden “šnicelj”.
Prepričan sem, da bi ga vse gospodinje starejše generacije dušile vsaj
dve uri in pripravile v omaki.

Sam grem po drugi poti:
Za začetek ga ves teden namakam v olju.

Liptovski sir pripravim sam:
pol malega lončka polnomastne in nepasirane skute,
vloženo kumarico drobno sesekljam,
enako dve žlički kaper,
dva fileta inčunov (mojih!),
žlico oljčnega olja v katerem se medijo,
trdo kuhano jajce,
drobno sesekljano šalotko,
žličko sladke paprike,
pol žličke dimljene paprike.
Rahlo premešam z leseno žlico in pustim čez noč v hladilniku.

V ponvi segrejem olje,
meso popečem z obeh strani po pet minut.
Temperature niti ne merim, ker je debelina mesa komaj dvajset milimetrov in bi se termometer lahko hitro zmotil.
Preložim v segret pladenj in pustim pokrito počivati za čas enak času pečenja.

Ostanek šampinjonov od nedeljske pice na hitro popražim na maslu in začinim, kot se za gobe spodobi.

Pražen krompir se seveda dogaja že ves ta čas in je treba skrbeti samo, da ne uide izpod nadzora.

Kaj bi k pečeni govedini z okusom po slani ribi pasalo bolje kot kozarec refoška z Obale?