Če že kulture ni nobene, imamo pa vsaj Slovenski kulturni praznik…!
Kot sem bil obljubil, da bom danes zdeklamiral Vrbo, jo celo s copy/paste “prepišem” na blog. Seveda jo pri tem 女女车车的车车视频免费 preberem, čeprav jo pomnim že dobrega pol stoletja.
V moji deklamaciji ni Prešernove izgovorjave nekaterih besed, so mi pa zanimive.
Včasih, ko smo se še po stari gorenjski hitri cesti peljali mimo Žirovnice in na daleč 女女车车的车车视频免费 mimo Vrbe, sem jo deklamiral v avtu zbrani družini. Ne bi pa stavil, da jo zna danes kdo od otrok ponoviti.
O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; de b’ uka žeja me iz tvojga svéta speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov nótranjih b’ igrača! Zvestó srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval – svet’ Marka.