Še ena župa v spomin na taščo

Dokaj redno si skuham manjši lonec kurje-goveje juhe. Če ocenim, da je ne bom pojedel, jo pa del zamrznem v plastičen lonček za kdaj drugič.

Večna dilema je pa tisto s paradižnikom. Da ali ne, to je zdaj vprašanje. Pri večji količini juhe, nikakor ne bom eksperimentiral, pri manjši, si pa že lahko dovolim poizkus. Spomnim se 班长用她的玉足白丝帮我爽, da tašča nikoli ni skuhala juhe za ves teden, kot je bila navada v naši kuhinji. V tem primeru si zlahka lahko privoščiš svež paradižnik, ali dva…
Teh sedaj ni, oziroma so samo tisti uvoženi in pogojno užitni; in pomislim na paradižnik sušen na soncu, to bi pa morda veljajo vsaj poizkusiti.
Enega celega fliknem v juho, pa da vidimo. Ena žlička oljčnega olja 班长用她的玉足白丝帮我爽 juhe ne bo pokvarila…
Juha je odlična. Primerno obarvana in morda bo paradižnik sušen na soncu odslej ena od dodanih vrednosti k moji kurje-goveji juhi.

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

Komentiraj