Besedila slovenskih popevk so že pregovorno bebava in brez vsebine.
Pri južnih sosedih je morda za piko, dve bolje, morda prav zato, ker
vsebina povečini spominja na žalostinke…

Za uvod:
Moški, spredaj plešasti so misleci,
tisti zadaj plešasti, so fukači;
tisti plešasti čez in čez pa mislijo, da so fukači…

In ti boš čakala na moje ustnice
Na moje mišice na moje božanje
In ti boš sanjala, kako se ljubiva
Pod tremi palmami, petkrat na dan

Žal mi je, pupa
Ne bo ti uspelo
Zgubila boš pamet, nedolžnost
In notranji mir
(Zoran Predin)

Kaj prav’š, da tvoj mož prehit’r zaspi?
Ej, punca, men’ se to n’kol’ ne zgodi.
Sicer ne vem, kako zdržim,
pr’ taki punci jaz n’kol’ ne zaspim.

Kaj prav’š, tole je b’lo dobr’ zdej,
naj se ne ustavm, greva naprej.
Sicer ne vem, kako zdržim,
važn’ je, da te zadovoljim.
(Sasha Vrtnar)