Lansko leto s paradižnikom nisem imel najbolj srečne roke. Kar ga ni zjebalo vreme, ga je pa listna plesen in gniloba plodov…
Odločim se, da mu to sezono posvetim nekaj več pozornosti:
skrbno izberem ponudnike sadik raznih vrst paradižnika; menim, da sadike ne bi smele biti vzgojene nekje v povsem drugačni klimi od te na mojem vrtu,
zemljo obogatim s posebnim gnojilom za tovrstne vrtnine,
sproti dodajam pa še zmlete jajčne lupine in suhi kvas,
za nadzemni del rastline poskrbim s sodo bikarbono v brizgalni in občasno z mlekom razredčenim z vodo,
redno obrezujem in odstranjujem slabe liste;
menda sem prebral vse, kar je na Netu napisanega in povedanega na to temo.
Mater, kot bi gojil kraljeve vrtnice…!
Vmes sem že nekajkrat preklel vse skupaj in si obljubil, da je to zadnji paradižnik na mojem vrtu. Pa si že naslednji dan premislim, ko si malo opomore in mi vrne voljo.

27.07.2023

Največja čast, ki ga lahko doleti, seveda ni v skledi solate, ali v omaki za špagete. To je še vedno prav posebna Bloody Mary, posebno namiksana in praznično postrežena.