Živel je mož, imel je psa…

se je začela zgodba brez konca, podobna tisti o Jari kači in o Steklem polžu.
Mož iz moje zgodbe pa ni imel psa, imel je mačka. Imenoval ga je Živ-Žav in maček je bil ne熟妇女人妻丰满少妇中文字幕 navezan nanj.
Mož je živel na Jurčičevem trgu v Stari Ljubljani in imel je navado, da se je v poletni vročini hodil namakat v vodnjak na Novem trgu. Maček ga je vedno spremljal in ga zvesto čakal na robu vodnjaka, da se je mož ohladil in sta lahko odšla domov.
Spomnim se, da mož niti kopalk ni premogel, ampak se je namakal in celo hrbtno zaplaval po krogu vodnjaka kar v nekakšnih kratkih hlačah.
S svojega balkona v tretjem nadstropju na Gallusovem nabrežju sem imel pregled čez lep del Stare Ljubljane in, če bi želel, bi mi malokaj ušlo.
Nekega nedeljskega jutra, mesto je bilo še popolnoma prazno, me spravi na balkon nekako otožno klicanje Živ-Žav! Živ-Žav!
Mož hodi po Bregu na nasprotni strani Ljubljanice in z žalostnim glasom kliče svojega mačka.
O, porkamadona, kako rad bi mu pomagal…!
Gledam okrog sebe kaj zagrabiti, da bo v pomoč.
Nenadoma se iz sence na koncu moje ulice izlušči podoba mačka. Z visoko dvignjenim repom teče po ulici proti Čevljarskemu mostu.
Mož še vedno kliče Živ-Žav! Živ-Žav! Maček teče čez most in to po skrajnem zunanjem robu, da ga ja ne bi karkoli zmotilo.
Solze mi zameglijo vid, ko se maček s še vedno visoko dvignjenim repom stisne k svojemu gospodarju.
Oprosti, da si me iskal, čutim v tistem stisku.