V oštariji čez cesto, takšnih sploh ne poznajo, pečenih na žaru pa ne znajo narest. Trikrat preizkušeno! Trikrat zajebano in trikrat odločeno: ne boste me več nafukali!
Pa te, ker si kot tisti osel na ledu, ki si domišlja: danes sem padel, jutri bom drsal po njem…!

In se spet zatečem k dobri stari modrosti: Uzdaj se use i u svoje kljuse…!
Pripravim jih sam in samo zase, če bi slučajno šlo kaj po zlu.
Očistim, oplaknem z mrzlo vodo, obrnem* in osušim na papirnatih brisačah,
posujem in povaljam v ostri moki in takoj v razgreto olje,
tri minute naj bi zadostovalo.
Moji se sicer niso tako lepo zlato-rumeno obarvali, kot tisti na slikah pa se tolažim, da vaja dela mojstra.
Za prilogo pripravim blitvo s krompirjem.
A kaj je tukaj tržaškega?
Mislim, da tisti česen in oljčno olje v blitvi s krompirjem.

*Ligenj obrniti ne pomeni isto, kot pri palačinkah. Obrniti ga je treba kot nogavičko, ali morda kondom, če imaš takšnega za večkratno uporabo.
Tega seveda marsikje ne obvladajo in potem so lignji presušeni in zategnjeni, kot žvečilni gumi izpod šolske klopi.