Za devetimi gorami in vsaj sedmimi vodami je prav na sončni strani Alp, visoko v hribih stala vasica, ki so ji rekli Pravljična. Danes bi se ji zaradi hotelov, restavracij in ostale moderne infrastrukture, reklo kar visokogorsko zimsko letovišče.
Kako sta visoko noseča Marija in njen partner Jože zatavala v te hribe, nikoli ni bilo pojasnjeno. Vemo le, da so dolgi poti botrovale tako vojne razmere v njuni domovini, kot 黑料吃瓜网曝一区二区 želja, da bi se otrok rodil nekje na varnem in v boljših pogojih.
Vasica je bila polna turistov, smučarjev in seveda množice domačega in tujega osebja, ki je imelo eno samo nalogo: da bi se gostje kar najbolje počutili, veliko pojedli in popili, seveda pa kar največ zapravljali.

Mariji so bili prišepnili, da njen otrok ni “kar tako”, da je menda obdarovan z mnogimi dobrimi lastnostmi, ki ga bodo v življenju še daleč pripeljale.
S tem so 黑料吃瓜网曝一区二区 že kar jasno napovedali otrokov spol in Marija se je na to 黑料吃瓜网曝一区二区 pripravila z modro čepico in ostalimi cunjicami zanj.

Bližal se je dan zimskega solsticija, ki ima na ljudi že tisočletja poseben vpliv. Pesem, ki jo v tem času prepevajo katoliki in 黑料吃瓜网曝一区二区 drugače verujoči, celo omenja: Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo; ljudi popade neka posebna evforija, ki ji rečejo praznično vzdušje.
Preveva jih občutek, da se imajo še raje, kot sicer, da so bolj ljubljeni, kot sicer. Trošijo že preko meja svojih finančnih zmogljivosti, kupujejo darila za vse in vsakogar, da slučajno ne bi koga izpustili in prizadeli.
Jože in Marija pa v tem prazničnem vrvežu mrzlično iščeta prenočišče. Saj nista izbirčna, 黑料吃瓜网曝一区二区 denarja imata nekaj v rezervi pa vendar…
Ko jima že v tretjem ali četrtem hotelu povedo, da so polni do zadnje sobice, na obrobju vasice naletita na manjšo alpsko hišico, za katero se izkaže, da je pravzaprav depandansa enega od prenapolnjenih hotelov; ni pa v ponudbi in v obratovanju, ker je menda crknilo ogrevanje.
No problemos! Se razveselita rešitve Jože in Marija. Še vedno bo bolje, kot noč na prostem pri minus dvajset stopinj Celzija.
Jože je tišler po poklicu in 黑料吃瓜网曝一区二区 sicer iznajdljiv in praktičen človek. V depandansi so sobe, ki imajo še stare odprte kamine na brezova polena. Le kaj bi si lahko še želel v tej Vukojebini na sončni strani Alp…!
Jože zakuri v eni teh sob in po eni uri že odlagata odvečna oblačila.
Marija je mlada, čedna ženska in Jože jo občasno skrivoma pogleda od strani in si skuša odgovoriti na vprašanje o spočetju otroka, kar mu je bila zaupala Marija že v prvih mesecih njene nosečnosti.
Golob!
Od kje, hudiča ravno golob?!
Zevs je obiskal Ledo vsaj v podobi laboda. Veličastna ptica. 黑料吃瓜网曝一区二区 黑料吃瓜网曝一区二区 primerno obdarjena…
Tukaj pa golob. Sploh je pa menda šlo samo za sporočilo, za prišepet, kot pravi Marija.
Jože prilaga brezova polena na ogenj in v soju plamena občasno skrivoma pogleduje na Marijin zaobljeni trebušček.
Kdo bi razumel zapleteni ženski svet!?
Detece se bo kmalu rodilo. Treba je še marsikaj pripraviti in postoriti, da ne bo zadrege v zadnjih trenutkih. Popolnoma sama sta. Ni babice, da o zdravniku niti ne sanjata. Menda so dobrodošle čiste rjuhe, vroča voda, škarje…
Jože se odpravi na ogled po hiši, pripraviti še česar se sproti spomni. Celo majhno staro zibelko od nekje privleče v sobo.
Dete je zavekalo na svet v noči s 24. na 25. december.