Kar se spomnim, je bil Velikonočni ponedeljek nekam lenoben dan, ko si najraje mislil na nič, predvsem pa ne na hrano.
Včeraj, na sam sveti praznik, se je naša multi nacionalna družina zbrala na kosilu v bližnji gostilni in že na vabilu je bilo povedano, da gre za grško, italijansko, nemško, slovensko srečanje…

Celo s seboj domov sem nekaj prinesel tako, da res ni bilo vzroka po kakšnem kuhanju.