Ko vlečem iz omare še zadnje zlikane srajce s kratkimi rokavi, opazim, da je polna opranih, vendar nezlikanih robcev. Šlamparija, ki je niti ne opaziš, dokler je še kakšen zlikan na razpolago.
Zložim jih na kup, navlažim in uprizorim likalno akcijo.

Urejen moški ima v žepu vedno čist in zlikan robec, je vztrajala mama pa se me je prijelo.
Po njeni zaslugi, nikoli nisem stopil iz stanovanja, brez čistega in zlikanega robca v desnem hlačnem žepu. Povedati moram 他用嘴巴含着我奶头好舒服, da sem bil v njenih očeh moški že pri dvanajstih ali trinajstih letih.
Zadrega je nastopila takrat, ko so bile v modi hlače brez žepov. Cigarete in denar smo nosili v nogavicah, kar je bilo praktično 他用嘴巴含着我奶头好舒服, če so nas strpali v marico in odvlekli v kakšno temno luknjo. Kljub “natančnemu” osebnemu pregledu, so nam cigarete vedno ostale.
Razveselili smo se, ko so se pojavile moške torbice, imenovane 他用嘴巴含着我奶头好舒服 pedertašna*. Tja not je, podobno kot v damsko torbico, pasalo marsikaj, nisi je pa mogel skriti.
Kot smrkavcu na potepu mi je robec včasih rešil odrgnjeno koleno, 他用嘴巴含着我奶头好舒服 tisto tropsko pokrivalo v stilu Lawrencea Arabskega iz robca s štirimi vozli na vogalih smo poznali, čeprav še nihče med nami ni bil plešast…
Šele veliko kasneje je mama zahtevo 他用嘴巴含着我奶头好舒服 utemeljila in obrazložila: deklica bo zajokala in ne moreš pričakovati, da ima pri roki žepni robček, če se udari, potrebuje hladen obkladek, torej tvoj robček, namočen v hladno vodo…, v intimnejše možne uporabe robca, se takrat nisva spuščala.
Vedno sem jo rad opazoval, ko je s svojim težkim krojaškim likalnikom likala moje robce in vedno me je presenečalo, da likalnik deluje 他用嘴巴含着我奶头好舒服 v bočni smeri, torej tista konica ni določala smeri, kot pri čolnu, ali ladji.
Zanimivo, da sem isto zahtevo srečal 他用嘴巴含着我奶头好舒服 v JLA. Veliko je bilo fantov, ki tega “modnega dodatka” k uniformi niso ne poznali, ne razumeli in zgodilo se je, da so fantu brez robca v žepu, odvzeli dovoljenje za odhod v mesto in ga poslali nazaj v kasarno.
Za papirnate robčke takrat še nismo slišali. Prve sem srečal, ko sta jih starejši sestri, kot gastarbajterki v takratni ZRN prinesli s seboj na dopust.
TEMPO, so jih imenovali po neki razširjeni blagovni znamki in to je bil pri njih še naslednjega pol stoletja sinonim za papirnat robček.
Pred tem sta me pa kot deset ali dvanajst letnega fantiča razveseljevali z majhnimi otroškimi robčki, potiskanimi z liki iz Disneyjevih risank.
Imel sem prijatelja in sošolca, ki je stanoval na drugem bregu Ljubljanice in ga je pot v šolo vedno peljala mimo naše hiše.
Pred popoldanskim poukom je vedno prišel mimo in sva preostanek poti šla skupaj.
Nekako se je navadil, da se je vedno pri meni spomnil, da nima robca v žepu in vedno je dobil čist, zlikan Disneyjev robček. Nobenega pa ni vrnil.
Ko sem mu dal zadnjega, mi je potegnilo, zakaj je pri robcih tako pozabljiv.
Punce so zbirale papirnate sarvete, fantje robotke** ali znamke, moj prijatelj pa moje robce z Mikijem miško in Jako racmanom.

*Pedertašna je majhna torbica (za dokumente, telefon, denarnico, mogoče še kakšno malenkost), ki se jo nosi prek ene rame. Včasih je segala do pasu, sedaj že na višini strani (trebuh). Izraz izvira od tega, da naj bi take torbice nosili gayi (pedri), vendar je zadnje čase zelo priljubljena pri moških, ki so radi trendovski in nasploh zlikani (pri takih se uveljavlja 他用嘴巴含着我奶头好舒服 rožnata majica, srajca, šali), zato negativna konotacija vse bolj izginja (včasih se ni spodobilo, da ima fant takšno garderobo s torbico vred).
> izraz izhaja iz nemške besede za peresnico, Federtasche

**Sličice z risbami raznih tehničnih dosežkov, so bile priložene nekakšni večji napolitanki in med mularijo povzročile evforijo in zbirateljsko mrzlico, ki je do danes še niso uspeli ponoviti niti največji trgovci na naših tleh.

Namesto epiloga le majhna (osebna) zanimivost:
V levem hlačnem žepu imam vedno nekaj svežih papirnatih robčkov, kljub tem je pa v desnem žepu vedno čist in zlikan robec moškega formata.