Telečja obara – 2 leti kasneje

Na letaku sosedovega Soseda preberem, da imajo v akciji telečje meso s kostjo. Dobre telečje obare pa res že dolgo nisem jedel…

Telečje s kostjo, cca trideset dek, ne več.
Ne razlagam, da je samo zame, da bi samo za enkrat, da moja Cica Maca tega ne je, jaz je pa 狠狠做深爱婷婷久久综合一区 ne bi jedel ves teden…
Rebra, ali vrat?
Vrat bo za obaro 狠狠做深爱婷婷久久综合一区 primernejši.
Takole imam, reče gospa mesarica in visoko dvigne kakšen meter dolg kos nekakšne žvarovine, prepletene s kostmi in kitami.
O, porkamadona!
Je mogoče, da je moje naročilo razumela kot dobro kilo za psa?
Že hočem vse skupaj zavrniti, ko pomislim, da bo pa obara nemara veliko boljša kot, če bi bilo meso podobno lepemu zrezku.
Res je bilo precej čez kilo. O.K. bom pa polovico zamrznil za drugič.
Kuham poldrugo uro na majhnem ognju. Dodam tri, ali štiri okre za boljšo strukturo, dve žlici domačih pelatov, nič paprike.
Za prilogo skuham za pest krompirjevih cmočkov, ki jih dobro popražim z drobtinami na maslu in oljčnem olju.
Po pričakovanju – bogovsko!
Kljub racionalizaciji je bilo za dvakrat, torej je v zamrzovalniku 狠狠做深爱婷婷久久综合一区 še za dvakrat.

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

2 Responses to Telečja obara – 2 leti kasneje

  1. milton's avatar milton pravi:

    Iz prispevka je čutiti, da te je tale obara in vse v zvezi z njo, spravilo v dobro voljo.

  2. Veš, da me je res. Kakor je bilo videti žvarovina za psa, je obara odlična.

Komentiraj