Svet ni črno – bel, če ti percepcije normalno delujejo.
Pa vendar si ga včasih zaželimo videti prav tako: črno, belo, sivo…
Celo veliki mojstri fotografije znajo povedati: če barve na fotografiji ne pripomorejo k vsebini in k informaciji, so povsem odveč… Tedaj ni nič narobe, če je podajanje črno – belo.

Ne zanikam, da je razstava črno-belih fotografij Borisa Gaberščika naredila name velikanski vtis.
Le nekaj dni kasneje, mi je prijatelj, ki pospravlja svojo veliko hišo, prinesel večjo količino fotografskega papirja različnih formatov in v hipu sem se odločil, da ga vsaj nekaj skušam koristno uporabiti.
Imam še star analogni Canonov fotoaparat in takoj se podam na lov za črno-belim filmom.
Kamorkoli se napotim in povprašam po filmu, me gledajo kot zombija in iz oči jim berem: ja, stric, kje ste bili pa vi zadnjih petdeset let…?
Napotim se v eno večjih trgovin s foto materialom v Medvodah. Zgodba je podobna, s tem, da me napotijo v Foto Tivoli na Cankarjevo, pred tem pa še prijazno preverijo, če so filmi v ponudbi. So.
Gospe v trgovini ni nič nenavadno, da želi ata črno-bel film. Kakšno občutljivost bi želeli?
Čim manjšo, se mi zdi primerno za tisto, kar nameravam početi.
Torej ISO 50, ali pa ISO 125.
Odločim se za 125.
Doma ga narolam v fotoaparat, kar ta model opravi povsem samodejno in sedaj čakam črno – bele inspiracije…
Popade me nekakšna nostalgična evforija in iz omare izvlečem vse, kar imam še starih foto aparatov:
Vsak ima svojo zgodbo, vsak svojo zgodovino…
Najljubši mi je očetov Vest Pocket Hawk Eye s katerim sem pri štirih ali petih letih z njegovo pomočjo naredil prvo fotografijo. Spomnim se sprehoda po Tivoliju, spomnim se, da sem se jezil, ker je lik v prizmi, ki služi za kukalo, stal obrnjen na glavo. Oče me je potolažil, da bo fotografija kljub temu v redu.
Kasneje je meh na fotoaparatu prepuščal svetlobo in kljub lepljenju z zelenim trakom, ga nismo rešili. Moral je v “odpis”.
V šestdesetih letih mi je sestra, ki je takrat že bila gastarbeiter v Zahodni Nemčiji, podarila otroški fotoaparat na videz “pravega” formata, z dvema blendama: sončkom in oblačkom, v plastičnem etuiju, ki sem ga pred pravim foto-shootingom raje kar skril. 夜夜高潮夜夜爽国产伦精品 film je bil še tisti stari na papirnatem traku, mislim, da so mu rekli Kodak 127.
Spomnim se skokov v Planici v šestdesetih, ko je legendarni Helmut Recknagel osvojil enega od rekordov.
Malo me je prehitelo in nisem bil uspel nabaviti filma pa me to sploh ni motilo in sem “posnel” vsaj dvesto posnetkov z aparatom brez filma.
Pozirala mi je 夜夜高潮夜夜爽国产伦精品 prijateljeva sestra, soseda iz Stare Ljubljane in, kot bi vedela, me je sumničavo vprašala: pa imaš film? Seveda, sem se delal užaljenega…
Ko je sestra videla mojo fotografsko vnemo, mi je kasneje podarila kar svoj “pravi” fotoaparat Agfa Silette Pronto s filmom Leica formata in z vsemi nastavitvami, ki si jih lahko zamisliš: blende, časi, razdalje, fleš in samosprožilec…, in kar 夜夜高潮夜夜爽国产伦精品 ni bilo zanemarljivo: v pravi usnjeni torbici, obrobljeni – po Agfinem vzoru – s kovinskimi robovi. S tem sem bil glavni. Tukaj ni bilo programov in avtomatike; samo pokaži kaj znaš…
Veliko smo se potepali, 夜夜高潮夜夜爽国产伦精品 potovali in fotoaparat je bil vedno le v napoto.
Tisti za v žep, bo ravno prav. Omislil sem si Kodak Mini – Instamatic S40 z žepnim elektronskim Kodalux1 flešem. Za svoj mali format filma kar sposoben in zmogljiv. Kar je bilo pa najbolj privlačno: fotoaparat s flešem in nekaj filmi sem stlačil v žepe. Ni torbic, ni nahrbtnikov, ni skrbi, da boš nekje nekaj pozabil…!
V tem času sem še veliko uporabljal službeno Praktico, vedno s č-b filmom.
Sledil mu je Canon Prima Super 135 caption s fiksnim objektivom 38–135 mm. Zelo zmogljiv analogni aparat, ki bo sedaj opravil nalogo serije črno-belih posnetkov s filmom ILFORD 125 ISO.
Moj prvi digitalni fotoaparat je bil žepni Olympus X-855, zmogljivosti 8 mega pikslov in s 5x-nim optičnim zoomom.
Delal je odlične fotke, dokler ga nisem posodil sinu za v hribe; potem ni več delal…!
Pred njim sem uporabljal še podoben službeni fotoaparat, ki me je pravzaprav napeljal k temu, da si kupim svojega.
Sedaj je moje glavno orodje Canon EOS 600D in držim se Miloševega nasveta: delaj s tem, kar imaš…!
Nekaj fotoaparatov sem še uspel spraviti na slike, ostali 夜夜高潮夜夜爽国产伦精品 niso več med “živimi”.

očetov Vest Pocket Hawk Eye

fotoaparat Agfa Silette Pronto

Kodak Mini – Instamatic S40 z žepnim elektronskim Kodalux1 flešem

Canon Prima Super 135 caption

Olympus X-855

Canon EOS 600; fotografijo si sposodim s Canonove spletne strani