Druge sem vedno znal učiti: poglej v navodila…!
Kdo pa ima navodila za fotoaparat, ki je bil narejen tik pred prelomom tisočletja…?
No, Net jih ima. Zelo dobra in za vse modele in v vseh jezikih. Celo v Japonščini; to je seveda šala…

Je pa pomembno, da jih pravočasno prebereš!
Želim izklopiti fleš pa se izkaže, da te funkcije sploh ne poznam. Očitno me fleš nikoli ni motil, ali pa se enostavno ni vklapljal, saj vem, da sem slikal največkrat sončne dni, kje na morju. Takrat še nismo toliko obiskovali cerkva in muzejev, raje smo iskali nove sončne plaže.

Zadaj na aparatu je majhna komandna niša z nastavitvami in ikonami, ki jih vseh niti ne razumem. Drockam malo na slepo in malo po občutku in uspe mi zadeti gumbek, ki poskrbi, da se povsem nov in neuporabljen film zrola nazaj v kaseto. Popolno in nepovratno in ni variante, da ga še kaj zvabi nazaj ven.
V kopalnici improviziram temnico, v popolni temi skušam rešiti film, vendar je zaščita pred svetlobo očitno dobro narejena in nimam orodja s katerim bi ga izvlekel.
Prižgem luč in film z vso ihto zabrišem v smeti. Dvanajst evrov!
Danes grem po novega. Medtem so ga bili že podražili, kot bi zavohali nekakšen nov val črno-bele nostalgije.