Tokrat ne o ceni, ampak resno: o pripravi in pečenju.
Spet nekdo poreče: simpl, ko pasulj! Seveda, če se zadovoljiš s fižolovo juhico, ki jo imenuješ pasulj…
Pa si spet ne morem kaj, da se ne bi mimogrede spomnil še »sveže« TV nadaljevanke, ki skuša biti tako blazno aktualna, da je že kar bolna.
Včasih pomislim, da so bile te in podobne nadaljevanke posnete za delovno terapijo nesrečnikov v Polju, Idriji ali v Begunjah. Ali pa nas morda Veleumni iz TV hiše enačijo z njimi. Žal mi je vrhunske zasedbe (saj druge kot te itak nimamo), ki se mora prostituirati na tak način…
Tolaži me misel, da že vse (preteklo) leto nisem poravnal položnice za TV naročnino. Raje se pustim obesiti, ustreliti v koleno, zapreti z J.J. – jem za štiriindvajset ur…!
Zato, da me ima nekdo lahko za debila, pač ne bom plačeval.
Uvodoma moram še povedati, da je patent ukraden, da ljudje plačujejo velike denarje, da jim ga zaupajo v celodnevnem tečaju, ki ga organizira in vodi veliki guru peke pravega kruha.
O pripravi:
Najvažnejši del vsega. Priprava:
vsaj štiri ure poprej – še bolje dvanajst ur prej – pripravim solno raztopino. V dva decilitra vode raztopim dvajset gramov soli in razdrobim kocko svežega kvasa. Poudarek je na SVEŽEGA.
Kilogram moke stresem v primerno posodo. Nečk, hlebarnikov in vevnic že dolgo ne poznamo več.
Pripravim šest in pol deci vroče vode, ki pa je ne vlijem vse takoj za solno raztopino na moko. Postopoma; morda ne bo potrebna vsa. Dodam žlico olja, ni pa nujno.
Rahlo pomešam z leseno kuhalnico in pokrijem s PVC vrečko. Ne s folijo za shranjevanje. S PVC vrečko!
Pustim, da vzhaja – do roba. Rahlo premešam in prepustim drugemu vzhajanju.
Stresem na dobro pomokano površino, oblikujem v podolgovato štruco, ki jo rahlo zapogibam z zunanje strani proti sredini. Rahlo in brez gnetenja.
Razdelim na štiri enakomerne dele, ki bodo sedaj tvorili hlebčke.
Vsakega posebej rahlo oblikujem v okroglo tvorbo. Gnetenje je pregrob izraz. Kot bi imel pod prsti nekaj izredno nežnega in občutljivega…
Hlebčke položim na pomokan pekač. Spet pokrito prepustim tretjemu vzhajanju. Zarežem, kot kostanj.
Medtem se pečica segreje na 240° C. Ne manj!
Pečem približno pol ure. Morda ni odveč na polovici malo pokukat noter. Brez odpiranja, seveda. Temperaturo lahko znižam, povišati je ni treba.

Skice nečk je “posodil” Slovenski etnografski muzej