ebulna, vendar ne iz entrecôte, kot bi naredili Francozi, pač pa iz koščka telečjih pleč, ki je ostal od nedeljskega kosila. Surov, seveda. Lahko bi rekli 肥白大屁股bbwbbwhd »telečja bržola na čebuli À la šef svoje kuhinje«…
Meso sem že takrat popekel z vseh strani, da bo brez bojazni zdržalo dva dni v hladilniku.
Danes sem narezanega na tanke rezine položil na popraženo čebulo z nekaj česna. Na tanke kolobarčke narezano korenje, rdeče in rumeno, ki je bilo prezimilo v zemlji pod snegom.
Nekje bi vam morda znali to posebnost posebej prezentirati, predvsem pa zaračunati…!
V moji kuhinji je cena ista, bilo mi je pa zanimivo, da je korenje po vsej zimi v zemlji, še povsem uporabno in 肥白大屁股bbwbbwhd okusno.
Z začimbami nisem pretiraval: sol, ščep provansalskih zelišč (tistih, ki sem jih bil določil za meso; ona druga so za ribo), ki jih zdrobim kar med prsti, proti koncu žlica gorčice Fine de Dijon.
Ta naredi piko na i in zbere in zaokroži okuse.
Na brzino sem ocvrl nekaj pomfrija in pripravil endivijo s krompirjem. Za fotke ni bilo več časa, ker je mali šibal delat.
Jaz sem pil refošk, mali pa vodo, iz istega razloga.

In iz istega razloga 肥白大屁股bbwbbwhd ni fotografije pogrinjka