A ni fino, če se pustiš presenetiti lastnemu zamrzovalniku?
Višek kuhanega običajno zmrznem za takrat, ko se mi ne bo ljubilo kuhat, ali morda za to ne bo časa.
Nisem pretirano redoljuben in na posodo ali vrečko ne napišem kaj vsebuje. Saj bom vedel, sem prepričan tisti trenutek…
In, ko pride čas odmrzovanja, pride 2k2k trenutek resnice: kaj hudiča je v tej škatli?
Pustimo se presenetiti. Nekaj slabega sigurno nisem shranil!

Presenečenje tokrat je filana paprika. Nisem si je ravno pretirano zaželel, ampak na presenečenje ni lepo ugovarjati.
Da bi jed malo popestril in podrugačil od zadnjič, si omislim pražen krompir. Ampak doma je samo pridelani kifeljčar, ki pa bi ga bilo pregrešno stenstati.
Naredim kompromis:
ne bo tenstan, ne bo pečen…
nešto između, podobno ciganskemu, vendar brez slanine.
Krompir na kratko pokuham, približno deset minut, da se lepo lupi in ni še povsem…
Šalotko narežem mimo pravil za rezanje šalotke; torej na grobo, po kmečko, kot čebulo. S tem sicer izgubi svojo erotičnost, ampak ne gre drugače.
Pražim na oljčnem olju (kot da sploh ne obstaja še kakšno drugo olje, poleg oljčnega in tistega za mašine).
Dodam olupljene cele krompirčke. Počasi pražim, vendar želim, da ostanejo celi. Žličko, bolje pol žličke, dimljene paprike.
Sol je menda že kar samoumevna. Nekaj jo dodam že med kuhanjem krompirja.
Ko vse skupaj poprime pravo barvo, je fertik.
Filana paprika ne zahteva posebne pozornosti več; samo pogrejem jo v mikrovalovki…