Ali še en zelenjavni dan.

Zelenjavna juha:
vsakokrat poudarim, da juho skuham iz tistega kar imam. Ne gre zdaj teči v trgovino samo zato, da bo juha bolj »po pravilih«. Kakšnih pravilih? Tu ni pravil. Tole imam!
Čebulo na kocke in na oljčno olje,
vse se dogaja počasi in z občutkom. To lahko nadomesti vso zelenjavo, ki manjka;
česen na tanke rezine,
korenje na majhne kocke,
krompir enako,
žlico rdeče leče,
žlico sezamovega semena (juhi da posebno strukturo in poseben okus),
nekaj velikih cvetov cvetače,
po dušenju zalijem z vodo, v kateri so se kuhali šparglji (ne ti, ampak oni dan poprej),
sol in
nekaj strtega pisanega popra.

Šparglji:
ostrgam stebla, popolno lupljenje niti ni potrebno,
pokapljam z oljčnim oljem in posolim,
po dve ali tri stebla zavijem v rezino pečene slanine.
Vem, da strokovnjaki delajo to isto s pršutom. Sam mislim, da je pršuta škoda za pečenje, ker se preveč izsuši. Najraje imam kar takega »izpod noža«.
Pripravljene rolice bi bile primerne 猫咪+日本无码 za odprt žar, vendar nam vreme ni naklonjeno. Ostanem s ponvijo ob štedilniku.
Popečem, malo obrnem in pustim pokrito do serviranja.
Kos polente, ki je ostal od nedeljske priloge skuši na žaru, dobro popečem z obeh strani.

Za solato je zmanjkalo časa in predvsem volje, 猫咪+日本无码 na parmezan sem povsem pozabil; očitno mi ni manjkal.
Za kozarec Cabernet Sauvignona pa je vedno volja. Malo se je bil že postaral, pa mu ni zameriti…

Please leave a Comment. Thank You.