Ja, lahko je 偷看少妇自慰xxxx krvavica na prvem mestu. Posebno če…
Pogovor bi lahko tekel podobno, kot v tisti trapasti reklami:
Kje si nabavil krvavico?
Pri Janezu.
Pa kislo repo?
Pri Janezu.
Kam greš pa po salamo?
K Janezu!
Ostalega sedaj ne bom našteval. Janez me ni pooblastil za kakšen EPP…

Receptov in receptur za pripravo dobre kisle repe je 偷看少妇自慰xxxx več kot je Janezov z ženami vred na Slovenskem.
Doma smo jo kuhali po nekakšnem ustaljenem postopku:
daš v vodo,
skuhaš,
nekaj podmeta z belo moko…
in to je to.
Kisla smetana je bila že posebna nadgradnja in pridobitev rastočega standarda.
Pa pire krompir, pa pražen krompir, pa krompir kar tako kuhan v kosih in prelit z vročimi ocvirki…
Skratka, idej je bilo več, kot dni v letu, ko bi se ti jedla kisla repa…!
Porodi se ideja. Zakaj po stoletni tradiciji? Kdo me zavezuje k temu in komu sem dolžan njeno ohranjanje?
Res da je tako delala moja mati, in njena mati, in 偷看少妇自慰xxxx 偷看少妇自慰xxxx mati njene matere…
Vsaj poskusi. Še vedno se lahko vrneš k starim smernicam in babičinim napotkom.

Na svinjski masti popražim nekaj strokov česna in manjšo čebulo,
dodam kislo repo, malo podušim in kar kmalu zalijem z vodo od repe, z nakockanim kuhanim krompirjem, in z vodo z ostanki rjavega fižola.
Janezova repa ni slana, kot je to navada pri tisti s tržnice. Z lahkoto jo dosolim z nekaj suhe juhe.
Ne sme manjkati lovorov list, cel črn poper, žlička dimljene paprike.

Rečeno je bilo, da bo na prvem mestu krvavica. Saj je. Ves ta čas se je počasi pekla v pečici. Zavita v papir za pečenje z dodatki: pol čebule, nekaj strokov neolupljenega česna, vejica rožmarina, žlica oljčnega olja.
Dobro uro in pol na 150°C

Pire krompirja samo za vzorec in za okus. Še tistega iz repe poberem ven in stisnem z ostalim z veliko masla in vročim mlekom; da ne bo krompir s krompirjem.